Zaključen literarno-naravoslovni nagradni natečaj »PRILAGAJANJE NA EKSTREMNE VREMENSKE DOGODKE V PRETEKLOSTI, SEDANJOSTI IN PRIHODNOSTI«
Ste se že kdaj vprašali, kako so se ljudje v vaši okolici nekoč spopadali s poplavami, sušami in drugimi vremenskimi ujmami? Kakšne izkušnje so si pri tem nabrali in kako jih lahko danes uporabimo pri soočanju s podnebnimi spremembami?
V okviru projekta REINFORCING: CLeAR-CLIMATE-FPA-ORRI, ki ga izvajata Goriška lokalna energetska agencija (GOLEA) in Stritih, svetovanje za trajnostni razvoj s finančno podporo Evropske komisije, smo izvedli literarno-naravoslovni nagradni natečaj, namenjen učencem od 7. do 9. razreda osnovnih šol Goriške regije.
Učenci so v svojih zgodbah združili raziskovanje lokalne zgodovine in osebne pogovore z družinskimi člani, starimi starši ali drugimi člani skupnosti. V ospredje so postavili načine, kako so se ljudje v preteklosti prilagajali vremenskim skrajnostim, obenem pa razmišljali tudi o današnjih razmerah in prihodnjih izzivih, ki jih prinaša podnebna kriza.
Zaključek natečaja in podelitev nagrad je potekala danes, 23. maja 2025, v okviru dogodka OVE in URE dan, ki je bil del Dneva obrti in podjetništva v Tolminu. Praktične nagrade je prejelo sedem zmagovalcev, ki so s svojimi prispevki še posebej izstopali:
- Vita Kacafura Stanič (OŠ Most na Soči)
- Gaja Stopar (OŠ Dobravlje)
- Lovro Razpet (OŠ Bovec)
- Aleksander Kerševan (OŠ Dornberk)
- Matic Fortunat (OŠ Most na Soči)
- Issabela Nabergoj (OŠ Vipava)
- Eli Košuta (OŠ Dornberk)
Iskrena hvala vsem sodelujočim učencem za njihov trud in domiselnost, mentorjem za podporo, šolam za sodelovanje in članom komisije za strokovno ocenjevanje. Z vašim prispevkom ste pomagali osvetliti pomembnost podnebne pismenosti in povezovanja generacij pri iskanju odgovorov na izzive prihodnosti.
Kratki povzetki treh najbolje ocenjenih zgodb:
Senca stare lipe (Vita K.V., OŠ Most na Soči)
Zgodba se vrti okoli spominov ob stari lipi, kjer babica vnukinjo uči o življenju nekoč. Prikazana je pametna gradnja hiš, naravna izolacija, zbiranje deževnice in varčno življenje. Vnukinja nato pove, kako te vrednote prenaša v sedanjost in jih želi ohraniti tudi v prihodnosti – s trajnostnim življenjem, vrtnarjenjem in obnovljivo energijo. Močno sporočilo: prilagajanje naravi ni nazadovanje, ampak modrost.
Nono in jaz (Gaja S., OŠ Dobravlje)
Zgodba v obliki dialoga med vnukinjo in njenim 82-letnim nonotom čustveno in poučno prikazuje vpliv podnebnih sprememb na življenje v Vipavski dolini. Nono pripoveduje o spremembah v kmetijstvu, vremenskih ekstremih ter o prilagoditvah, kot so zbiralniki deževnice in odpornejše rastline. Poudarja pomen medgeneracijskega sodelovanja in učenja mladih, da spremembe niso sovražnik, ampak priložnost za rast ter iskanje trajnostnih rešitev. Vnukinja z dejanjem – sajenjem oljke – simbolično poveže preteklost, sedanjost in prihodnost.
Skupaj za boljši svet (Lovro R., OŠ Bovec)
Pripovedovalec obišče svojo praprababico v Bovcu, kjer mu ta pripoveduje o težkem, a povezanem življenju nekoč – brez vodovoda, z veliko naravnimi nesrečami, a močno skupnostjo, ki si je vedno pomagala. Njene zgodbe ga navdihnejo k razmišljanju o današnjih podnebnih izzivih. Verjame, da lahko z znanjem, sodelovanjem in spoštovanjem narave ustvarimo bolj trajnostno in povezano prihodnost, podobno kot so živeli njegovi predniki.
