Nova Gorica, september 2025 – V okviru projekta REINFORCING: CLeAR-CLIMATE-FPA-ORRI, je bil uspešno zaključen natečaj »Prakse podnebne odpornosti – Kako naša skupnost upravlja s tveganji, povezanimi s podnebnimi spremembami?«
Na natečaj so prispeli številni navdihujoči primeri iz lokalnega okolja, ki dokazujejo, da Goriška regija premore veliko ustvarjalnosti, znanja in solidarnosti pri soočanju s podnebnimi izzivi.
Ocenjevalna žirija je med vsemi prijavljenimi praksami izbrala tri najbolj prepričljive projekte:
🥇 1. mesto – Krajevna skupnost Črniče – Ravne
Projekt dobre prakse: »Od deroče vode do vira življenja: preureditev struge Konjščak«
Prvo mesto je prejela rešitev, ki jasno pokaže, kako lahko s celovitim in premišljenim prostorskim načrtovanjem hkrati zmanjšamo tveganja in ustvarimo nove priložnosti. V dolini Konjščak so se prebivalci dolga leta soočali s hudourniškimi vodami, ki so ogrožale domove, kmetijske površine in infrastrukturo. Celovita ureditev struge je prinesla dvojen odgovor: v zgornjem delu je bil vzpostavljen zadrževalni bazen, ki zmanjšuje nevarnost poplav, v spodnjem delu pa naravni kal, ki ohranja vodo za sušna obdobja. Tak pristop predstavlja vzoren primer prilagajanja na podnebne spremembe, saj hkrati ščiti prebivalce in infrastrukturo pred ekstremnimi padavinami ter zagotavlja zanesljiv vodni vir za kmetijstvo v času suše. Projekt dokazuje, da lahko ena celostna rešitev učinkovito naslavlja dva ključna izziva podnebnih sprememb – presežek vode ob nalivih in pomanjkanje vode v sušnih obdobjih.
🥈 2. mesto – Javni zavod Miren Kras
Projekt dobre prakse: »Skupaj za Kras«
Drugo mesto je osvojila pobuda, ki se je rodila iz naravne nesreče – največjega požara v zgodovini Slovenije. Na pogorišču je nastala vseslovenska akcija za obnovo Krasa, ki združuje prostovoljce, stroke in lokalne skupnosti. Osrednji ukrepi vključujejo pogozdovanje z avtohtonimi listavci, vzpostavitev drevesnice ter organizacijo skupnostnih akcij, s katerimi se obnavlja gozdni ekosistem in hkrati krepi družbena kohezija. Gre za primer prilagajanja na podnebne spremembe, saj se regija sistematično pripravlja na vedno pogostejše in intenzivnejše požare: s pogozdovanjem z avtohtonimi listavci, z vzpostavitvijo drevesnice in s prostovoljskimi akcijami, ki krepijo skupnost. Nastajajo tudi nove trajnostne vsebine, kot je čezmejna pohodniška pot, ki povezuje ljudi z naravo na odgovoren način. Pobuda »Skupaj za Kras« je postala simbol solidarnosti in odpornosti ter prepoznan zgled dobre prakse na mednarodni ravni. S sodelovanjem različnih deležnikov so pripravili celovit pristop k varovanju kraškega prostora, krepitvi odpornosti skupnosti in dolgoročnemu trajnostnemu razvoju.
🥉 3. mesto – KSD Ajdovščina
Projekt dobre prakse: »Borov gozdiček v Črničah – senca, zavetje in spoštljiv prostor za skupnost«
Na tretje mesto se je uvrstila praksa, ki pokaže, da so lahko tudi majhni koraki močni ukrepi prilagajanja. Ureditev gozdička je prebivalcem prinesla prijetno zatočišče v vročih dneh ter okrepila zavest o pomenu naravnih senc in zelenih površin za dobrobit skupnosti. Pobuda ponazarja, da imajo lahko tudi manjši, a premišljeni posegi pomembne učinke pri prilagajanju na podnebne spremembe. Z zasaditvijo borovega gozdička so v Črničah vzpostavili večnamenski prostor, ki nudi senco in zaščito pred vetrom ter krepi socialno povezanost skupnosti. Hkrati ima ukrep izrazite okoljske koristi: drevesa zmanjšujejo vpliv vročinskih valov, izboljšujejo zadrževanje vlage v tleh, prispevajo k čiščenju zraka ter povečujejo biotsko raznovrstnost. Gre za dragocen primer, kako lahko lokalne skupnosti s skrbno zasajenim drevjem ustvarijo okoljsko in družbeno trajnostno vrednost.
Zaključek in nagrada
Javna razglasitev nagrajencev bo potekala v okviru prireditve Vipavska trgatev 2025, 14/9/2025 ob 18:15. Vsi trije nagrajenci bodo v začetku oktobra odpotovali na vikend izlet ogleda dobrih praks prilaganja na PS v Barcelono.
Vsaka izmed nagrajenih praks ponuja dragocen zgled, kako se lahko skupnosti na inovativen ter trajnosten način prilagodijo izzivom podnebnih sprememb. Veseli nas, da regija skupaj gradi bolj odporno prihodnost, in hvala vsem za sodelovanje na natečaju.
Natečaj je pokazal, da je pot do podnebne odpornosti tlakovana z lokalnimi zgodbami, sodelovanjem in medsebojnim učenjem. Naj nas te dobre prakse opomnijo, da se največje spremembe začnejo pri ljudeh, ki združijo moči za skupno dobro.
