GOLEA pripravila oceno podnebnih tveganj CLIMAAX za Goriško regijo

V okviru projekta CLIMAAX MRA-GO – Ocena tveganj podnebnih sprememb za Goriško regijo GOLEA pripravlja in strokovno nadgrajuje oceno podnebnih tveganj Goriške (Severno Primorske) regije. Projekt je v zaključni fazi, vodilni partner je PRC, skupna vrednost projekta znaša 188.750 EUR. Projekt je financiran iz programa Obzorje Evropa v okviru pobude CLIMAAX.

Projekt je tesno povezan z regionalnim procesom prilagajanja na podnebne spremembe in regionalno delovno skupino za prilaganje na podnebne spremembe. V letu 2025 je bila potrjena Strategija prilagajanja na podnebne spremembe Goriške razvojne regije, projekt MRA-GO pa z uporabo metodologije CLIMAAX omogoča, da se podnebna tveganja za regijo dodatno ovrednotijo na podlagi primerljivih evropskih in lokalnih podatkov.

Od osnovne do podrobnejše regionalne ocene tveganj

V prvi fazi projekta je GOLEA z uporabo skupne metodologije CLIMAAX in standardiziranih evropskih podatkov pripravljena osnovna ocena podnebnih tveganj za Goriško regijo. Analiza je med različnimi podnebnimi nevarnostmi kot dve prednostni tveganji izpostavila vročinske valove in kmetijsko sušo.

Pomemben del procesa je bilo tudi vključevanje regionalnih deležnikov. Decembra 2024 je na regionalni delavnici v Novi Gorici sodelovalo več kot 60 predstavnikov občin, javnih institucij, nevladnih organizacij, gospodarstva, akademske sfere in civilne družbe. Marca 2025 je osnutek regionalne strategije pregledalo vseh 13 občin Goriške regije. Sodelovanje deležnikov je omogočilo povezovanje strokovnih analiz z lokalnimi izkušnjami in potrebami.

V drugi fazi uporabljeni lokalni podatki

V drugi fazi je GOLEA metodologijo CLIMAAX lokalizirala. Uporabljeni so bili regionalni podnebni podatki višje prostorske ločljivosti , ansambel podnebnih modelov, posodobljeni podatki WorldPop 2025 o izpostavljenosti prebivalstva, lokalno prilagojeni parametri kmetijskih kultur ter podatki o obstoječih in načrtovanih namakalnih sistemih. Namen te nadgradnje je bil pridobiti bolj prostorsko natančno in za lokalno odločanje uporabno sliko tveganj.

Pri oceni vročinskih valov je bila uporabljena metodologija xclim ter podnebni podatki ARSO/EURO-CORDEX prostorske ločljivosti 1 × 1 km za scenarija RCP4.5 in RCP8.5. Analiziran je bil ansambel šestih podnebnih modelov.

Vročinski valovi bodo pogostejši, daljši in intenzivnejši

Rezultati kažejo, da bodo vročinski valovi v prihodnje pogostejši, daljši in intenzivnejši, spremembe pa naj bi postale izrazitejše predvsem po letu 2030. Večje spremembe so pričakovane pri scenariju RCP8.5. Največje tveganje je praviloma zaznano v južnih in jugozahodnih delih regije, kjer se večja izpostavljenost vročini prekriva z večjo koncentracijo ranljivih skupin prebivalstva.

V analizi so med ranljive skupine vključeni predvsem starejši prebivalci in otroci, vplivi pogostejših in daljših vročinskih valov pa niso omejeni le na zdravje prebivalstva. Povečajo se lahko tudi pritiski na porabo vode in električne energije, kmetijstvo, ekosisteme, urbano infrastrukturo in produktivnost dela.

Kmetijska suša posebej pomembna za Vipavsko dolino

Drugo prednostno tveganje je kmetijska suša. V drugi fazi je analiza poleg koruze, pšenice in ječmena zajela tudi travinje, vinsko trto, breskve in nektarine ter upoštevala lokalno prilagojene rastne dobe, koeficiente kultur in podatke o namakanju. CLIMAAX M16 Phase2 MRA_GO

Največje ocenjene izgube so praviloma skoncentrirane v Vipavski dolini in drugih južnih delih Goriške regije. Rezultati za obdobje 2046–2050 pri scenariju RCP4.5 kažejo, da lahko ocenjene izgube dosežejo približno 20–25 % pri koruzi, okoli 30 % pri travinju in do približno 36 % pri breskvah. Ker model predvsem ocenjuje vpliv pomanjkanja vode, je treba rezultate izgub pridelka in prihodkov razumeti kot indikativne regionalne ocene.

Analiza hkrati potrjuje pomen ustreznega upravljanja z vodami in razvoja namakalnih sistemov, predvsem na območjih, kjer se prostorsko prekrivata visoka občutljivost na sušo in načrtovana namakalna infrastruktura.

Od ocene tveganj k ukrepom prilagajanja

Tako vročinski valovi kot kmetijska suša so bili v drugi fazi ocenjeni kot pomembni tveganji že v sedanjosti in kot kritični tveganji v prihodnosti. Regionalna odpornost je bila ocenjena kot srednja. Obstoječi opozorilni sistemi, tehnično znanje, strateški dokumenti ter obstoječa in načrtovana namakalna infrastruktura predstavljajo pomembno osnovo, vendar se zmogljivosti posameznih občin glede kadrov, financiranja, dostopnosti podatkov in pripravljenosti razlikujejo.

Projekt zdaj prehaja od podrobnega ocenjevanja tveganj k njihovemu prenosu v konkretne ukrepe prilagajanja. Tretja faza je namenjena vključevanju in ozaveščanju ključnih regionalnih deležnikov ter uporabi rezultatov pri odločanju na regionalni ravni. Pri vročinskih valovih bo poudarek na zmanjševanju izpostavljenosti in ranljivosti, pripravljenosti ter prostorskem načrtovanju, pri kmetijski suši pa na upravljanju voda, namakanju in odpornosti kmetijstva.

»Posebna vrednost projekta MRA-GO je v povezovanju podatkov, strokovnega znanja in izkušenj regionalnih deležnikov. S tem smo vzpostavili skupno razumevanje ključnih podnebnih tveganj ter trdno podlago za usklajeno prilagajanje vseh 13 občin Goriške regije. Pridobljena znanja, ugotovitve in izkušnje bomo vključili tudi v strateške dokumente regije na področju prilagajanja na podnebne spremembe.«

Projekt MRA-GO tako predstavlja pomemben korak od splošnega prepoznavanja posledic podnebnih sprememb k podatkovno podprtemu in usklajenemu načrtovanju prilagajanja na ravni celotne Goriške regije.

Ekipa GOLEA